Izkustveno (ali izkušenjsko) učenje je, preprosto povedano, dejavno učenje (»learning by doing«), dopolnjeno z refleksijo. Temelji na prepričanju, da do učenja pride, ko smo ljudje iz stanja udobja (homeostaze) postavljeni v stanje disonance, v katerem poskušamo z vrsto prilagoditev ponovno doseči stanje ravnotežja (ekvilibrija). Doseganje tega stanja in kasnejša refleksija pa privedeta do sprememb, ki imajo za posledico posameznikov razvoj in učenje. V primeru HRC programa je posameznik v tem procesu ves čas deležen podpore in pomoči ostalih članov skupine, kakor tudi za to usposobljenega inštruktorja oziroma facilitatorja. V okviru programa »Outward Bound« je nastal procesni model izkustvenega učenja. Gre za model, prilagojen usposabljanju s pomocjo dogodivščin, kamor uvršcamo tudi HRC usposabljanje.
Model se začne z udeležencem usposabljanja, kar pomeni, da je potrebno upoštevati njegove potrebe, cilje in motiviranost. Predpisano fizično okolje, v katerem usposabljanje poteka, je za udeleženca novo, neznano in v nasprotju z okoljem, ki ga je udeleženec navajen. Hkrati pa je tudi vzpodbudno, odkrito, nevtralno in nepristransko. Skupaj s fizičnim okoljem nastopa tudi predpisano socialno okolje, ki ima namen ustvariti ustrezno skupinsko dinamiko. Udeleženci delajo v skupinah, ki imajo praviloma od 7-15 članov.
Te skupine so: - dovolj velike, da privedejo do zadostnega števila različnih oblik vedenja, in dovolj majhne, da ne pride do nastanka podskupin;
- dovolj velike, da pride do konfliktov zaradi nasprotujočih si mnenj oz. pogledov, in dovolj majhne, da skupina lahko tovrstne konflikte uspešno razrešuje;
- dovolj velike, da lahko pride do sinergije, s pomočjo katere lahko skupina doseže, česar bi kot posamezniki ne mogli doseči, in dovolj majhne, da skupina lahko podpira tudi individualne cilje posameznih članov;
- dovolj velike, da pride do stanja recipročnosti (to je stanja, kjer vsako šibkost enega udeleženca lahko kompenzira prednost drugega udeleženca), in dovolj majhne, da lahko vsak posameznik resnično prispeva svoje prednosti oz. močne plati. V takih skupinah je moč doseči stanje skupinske zavesti, objektivnosti, avtonomnosti, individualnosti, zaupanja, podpore in sodelovanja.
|